OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA
Objava prostega delovnega mesta
|
Obstaja obvezna objava prostega delovnega mesta ter neobvezna, so dobri in slabi oglasi, so resnični, prav pogosto pa tudi navidezni.
Iz vidika delodajalcev je pomembno poznavanje obveznih določb predpisov in aktov za objavo prostega delovnega mesta, prav tako pa privlačnost, razumljivost, vsebinska popolnost oglasa, ki pritegne čim večje število kvalitetnih kandidatov. Po drugi strani je za iskalce zaposlitve pomembno poznavanje različnih zaposlitvenih kanalov ter vsaj nekaj veščin, da osvojijo zaposlitvene možnosti. Delodajalce pri objavi zavezujejo določbe Zakona o delovnih razmerij (ZDR-1) ter Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). V javnem sektorju pa je hkrati pomemben Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). Obveznost javne objave se nanaša le na zaposlovanje novih delavcev. Objava prostega delovnega mesta je na Zavodu za zaposlovanje obvezna le, kadar gre za delodajalca iz javnega sektorja ali če je kot gospodarska družba v večinski lasti države. V tem primeru lahko uporabi storitve eZavod ali se sam zglasi na Uradu za delo, prinese obrazec v dveh izvodih. V vseh drugih primerih je delodajalcu dana možnost, da javno objavi oglas na spletni strani Zavoda za zaposlovanje, v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih prostorih delodajalca. Velikokrat se delodajalci poslužujejo zaposlitvenih agencij, ki imajo za tovrstne namene osebe, ki izvajajo recruitmente, poiščejo primerne kandidate in z njimi opravijo začetne razgovore, s tem prihranijo delodajalcem čas, posledično tudi denar. Slabost v tem primeru je, da usluge agencij kar nekaj stanejo, zato jih velikokrat najamejo le dobro stoječa podjetja, ostala pa objavljajo drugače, predvsem na spletni strani Zavoda za zaposlovanje. Prednost najema agencije predstavlja podjetjem, ki nimajo kadrovske službe in usposobljenih delavcev za prepoznavanje talentov in ustreznih kandidatov. ZDR-1 določa vsebino javne objave zaposlitvenega oglasa:
Prepovedane so vse sestavine, ki bi nakazovale na diskriminacijo po določbah tega zakona. Tako je na primer prepovedana objava oglasa, ki bi preferirala kandidate glede na spol, starost, raso, narodnost, etnično pripadnost, invalidnost, zdravstveno stanje..., razen, če je takšna zahteva sorazmerna in upravičena z določenim zakonitim ciljem. Prepovedani sta tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija. Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi mora delavec izpolnjevati določene pogoje, predpisane v ZDR-1 in drugih predpisih, v kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca (ta obveza ne velja za manjše delodajalce, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev) ter določenih zahtevah delodajalca. Ti pogoji morajo biti določeni vnaprej in navedeni v objavi prostega delovnega mesta. Pogoji se določajo glede na izobrazbo, izkušnje in glede na naravo določenih poklicev. V primeru, da noben kandidat ne izpolnjuje pogojev, lahko delodajalec z enim izmed prijavljenih kandidatov sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je to potrebno za nemoteno opravljanje dela. Kadar delodajalec zaposluje delavce na podlagi atipičnih pogodb o zaposlitvi (za določen čas, za krajši delovni čas, ali če so pri njem delavci, ki so napoteni s strani drugega delodajalca), mora v primeru, ko zaposluje za nedoločen čas ali v primeru zaposlitve s polnim delovnim časom, o prostih delovnih mestih pravočasno pisno obvestiti delavce pri delodajalcu na običajen način. Torej, poleg obvezne javne objave še interna objava. Ta zahteva je namenjena delavcem, da preidejo iz atipičnih oblik v bolj varno obliko zaposlitve. Izjemoma se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave. To velja v primerih,ki so taksativno našteti:
Zaposlovanje v javnem sektorju ima določene specifike. ZJU določa postopek pred novo zaposlitvijo. Najprej mora predstojnik preveriti ali je možna premestitev javnega uslužbenca iz istega organa, če to ni možno, se preveri ali je možna premestitev iz drugega organa in se za ta namen lahko določi interni natečaj. Če se na prosto delovno mesto ne premesti javni uslužbenec iz istega oziroma drugega organa, se začne postopek za novo zaposlitev. Novo zaposlitev uradnika se izvaja kot javni natečaj, postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem ZDR-1 in kolektivno pogodbo. Javni natečaj se za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo, drugi državni organi in lokalne skupnosti pa objavijo javni natečaj na svojih spletnih straneh. Lahko se objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu. Rok za vlaganje prijav na javni natečaj ne sme biti krajši od osmih dni od dneva objave javnega natečaja. Kritika današnjemu sistemu zaposlovanja gre vsekakor oblastem. Po eni strani bi naj z določenimi ukrepi zagotavljali načelo enakosti pri zaposlovanju, po drugi strani pa Zavod za zaposlovanje nenehno opozarja na mreženje, povezovanje, vključevanje. Sistem mreženja je dobrodošel v zasebnem sektorju, saj velja načelo svobodne gospodarske pobude in delodajalec je načeloma prost pri izbiri kandidatov, upoštevati mora le predpise in svoje notranje akte. V primerih zaposlovanja v javnem sektorju pa mora biti zagotovljena varnost kandidatom. Velja pa ravno v javnem sektorju sistem nepotizma, vez in poznanstev. Velja omeniti primer nepotizma v javnih službah, razkrite s strani inšpektorja: ˝Tako smo pri opravljanju inšpekcijskega nadzora pri delodajalcu (organu državne uprave) ugotovili, da je le-ta razpolagal s prostim delovnim mestom Svetovalca v enem od organizacijskih oddelkov. V tem oddelku je imel delodajalec sistemizirani dve delovni mesti svetovalca, pri čemer sta imeli obe delovni mesti enak opis del, neobičajno pa je bilo da je izbrani kandidat razpolagal s smerjo izobrazbe, ki nikakor ni bila ustrezna za opravljanje del na opisanem delovnem mestu. Inšpektorica za delo je nato preverila morebitne spremembe akta o sistemizaciji delovnih mest ter ugotovila, da je delodajalec tik pred izvedbo izbirnega postopka spremenil akt o sistemizaciji ter prilagodil stopnjo izobrazbe izbranemu kandidatu, in sicer tako, da je črtal upravno smer izobrazbe ter tako med drugim kot pogoj za zaposlitev na navedenem delovnem mestu navedel samo najmanj visoko strokovno izobrazbo. Takoj po spremembi akta o sistemizaciji je delodajalec na Zavod RS za zaposlovanje posredoval prijavo prostega delovnega mesta. Na razpisano delovno mesto se je prijavilo 49 kandidatov, pri čemer jih je 34 izpolnjevalo razpisne pogoje ter se uvrstilo v izbirni postopek. Delodajalec je na razpisano delovno mesto izbral kandidatko, ki je bila v sorodstveni povezavi z vodstvom organa. Kandidatka je sicer (po spremembi akta) izpolnjevala razpisne pogoje, v primerjavi z ostalimi kandidati pa ni imela primernih delovnih izkušenj in tudi ne smiselno ustrezne izobrazbe, za opravljanje nalog na delovnem mestu svetovalca.˝ http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/MEDIJSKO_SREDISCE/obvestilo_za_javnost_-_4.12.pdf Kako napisati dober zaposlitveni oglas? |
|