PREPOVED KONKURENCE
in
KONKURENČNA KLAVZULA
PREPOVED KONKURENCEKONKURENČNA KLAVZULA |
Prepoved konkurence (39. člen) je urejena v Zakonu o delovnem razmerju (ZDR-1), in se povezuje s prepovedjo škodljivega ravnanja (37. člen) in obveznostjo varovanja poslovne skrivnosti (38. člen), pomeni pa splošno delavčevo lojalnost delodajalcu. Je zakonsko opredeljena in se avtomatično razteza na vse delavce zaposlene pri tem delodajalcu.
Delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca opravljati del, ki sodijo v dejavnost delodajalca (dejansko opravljanje dejavnosti in ne le registracija), hkrati pa dejansko pomenijo konkurenco. Kot primer velja omeniti tržnike, ki zaradi narave dela na trgu nastopajo v imenu delodajalca, nato pa svoje zveze/poznanstva uporabljajo za enake dejavnosti, ki jih izvajajo v lastno korist ali korist tretje osebe (prevzem strank). Konkurenčna prepoved se nanaša le na čas, ko je delavec v delovnem razmerju, kar je bistvena razlika s konkurenčno klavzulo. V primeru, da pride do kršitve konkurenčne prepovedi, lahko delodajalec zahteva povrniteve škode v roku 3 mesecev od dneva, ko je delodajalec izvedel za delavčevo opravljanje dela/sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela/sklenitve posla. Delavec je odškodninsko odgovoren delodajalcu (177. , 178. in 180. člen ZDR-1), če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, dejansko nastala škoda, vzročna zveza, odgovornost). Kršitev konkurenčne prepovedi pa ne pomeni samo odškodninske odgovornosti, temveč delavec s tem krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Posledično je takšna kršitev lahko podlaga za disciplinsko odgovornost, za opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, redno/izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V paksi prihaja do vprašljivih situacij, kdaj dejavnost pomeni konkurenčno prepoved. Tako v primeru, kadar frizerka (zaposlena v frizerskem salonu) občasno uredi pričesko svoji sosedi-prijateljici, ne pomeni dela na črno po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Tako lahko analogno sklepamo, da tudi ta situacija ne pomeni konkurenčne prepovedi. Vsako situacijo je potrebno obravnavati posamično in preveriti ali obstajajo kakšne izjeme, kot je zgoraj navedena, in ali se dejavnost opravlja tržno. Konkurenčno klavzulo opredeljuje ZDR-1 v 40. – 42. členu. Za razliko od konkurenčne prepovedi je konkurenčna klavzula odvisna od volje pogodbenih strank in ni določena že po samem zakonu. Določi se jo v pogodbi o zaposlitvi, s katero se delavec zaveže, da določen čas po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bo opravljal delodajalcu konkurenčne dejavnosti. Namen tega instituta je zavarovanje delodajalčevih tehničnih in komercialnih dosežkov ter preprečitev nelojalne konkurence. Konkurenčna klavzula pa ne more biti sestavina vsake pogodbe o zaposlitvi, saj je dopustna le v primeru, kadar delavec pri delu/v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Pomembno je tudi poudariti, da se delavcu ne prepoveduje vsaka konkurenčna dejavnost, vendar le tista, ki je plod pridobivanja znanja in zvez pri bivšem delodajalcu in mu na tak način hkrati tudi konkurira. Tako si stojita nasproti dva interesa, interes delodajalca, da onemogoči nelojalno konkurenco in interes delavca, da se poklicno odlikuje in razvija svojo kariero. Prepoved je lahko le v takšnem obsegu kot je nujno potrebno za zaščito delodajalčevih interesov. Konkurenčna klavzula je zelo delikatna zadeva in v primeru, da ni zapisana v pogodbi o zaposlitvi, ne velja. V izogib nesporazumom, kaj za delodajalca v konkretnem primeru pomeni konkurenčna dejavnost in uporaba delavčevih znanj ter zvez, bi bilo v pogodbi o zaposlitvi priporočljivo že v naprej opredeliti, katera dejanja so konkurenčna (npr. prepoved prevzema strank/kupcev, poslovnih metod pri določenih izdelkih...). Časovno obdobje, za katerega se lahko omeji delavca s konkurenčno klavzulo je določeno na največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju razumnih časovnih omejitev ter varstva delodajalčevih interesov. Velja le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca (razen v primeru izredne odpovedi delodajalca, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela). V primeru kršitve konkurenčne klavzule s strani delavca, ima delodajalec po civilnem pravu naslednje možnosti:
Nadalje, 41. člen ureja vprašanje nadomestila, ki pripada delavcu za spoštovanje omejitev, ki izhajajo iz konkurenčne klavzule. Nadomestilo se izplačuje, če je onemogočena pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, izplačuje pa se ves čas spoštovanja prepovedi. Tudi v tem primeru je obligatoren zapis v pogodbo o zaposlitvi, sicer konkurenčna klavzula ne velja. Znesek nadomestila znaša najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je izpostaviti tudi, da konkurenčna klavzula ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. Zakon določa, da je delodajalec dolžan plačevati nadomestilo, kadar je delavec prikrajšan pri pridobivanju ustreznega zaslužka. Takšne obveznosti nima, če delavec pri pridobivanju zaslužka ni omejen in ga lahko pridobiva. Pri tem pa ni potrebno dokazovati delavcu ali je imel priložnost opravljati konkurenčna dejanja ali ne, saj s tem, ko ne opravlja konkurenčne dejavnosti, izpolni svojo obveznost iz pogodbe o zaposlitvi. Zakon pa ne določa, da mora delavec v zvezi s konkurenčno klavzulo obveščati delodajalca, da se je zaposlil oziroma začel opravljati pridobitno dejavnost in kakšen je ta zaslužek. Ker je delodajalec dolžan plačevati nadomestilo le v primeru, kadar je delavec prikrajšan pri pridobivanju ustreznega zaslužka (primerljiv zaslužku pri bivšem delodajalcu), v primeru, da lahko pridobiva ustrezni zaslužek pa ni upravičen, bi bilo potrebno tudi v tem primeru zapisati v pogodbo o zaposlitvi določilo o dolžnosti delavca, da delodajalca o svojem zaslužku in dejavnosti obvešča. |