VSE O POSKUSNEM DELU
Poskusno delo
|
Načeloma v oglasu za zaposlitev zmeraj vidimo ˝zaposlitev za določen/nedoločen čas s poskusno dobo nekaj mesecev˝. Veliko kandidatov, ki zaposlitev dobi, se v tem času neizmerno trudi zadovoljiti pričakovanja delodajalca, zato je njihovo obnašanje ali odnos do dela drugačno kot po preizkusni dobi. Prav tako je pogosto, da se najprej določi delovno razmerje za določen čas s poskusno dobo, zaradi tega, da se delodajalci še bolj ˝zazihrajo˝, vendar se določen čas lahko odmeri le v zakonsko določenih primerih, saj je zaposlitev za nedoločen čas pravilo, delovno razmerje za določen čas pa bi naj bila le izjema.
Ta institut bi naj bil namenjen preizkusu znanja, sposobnosti delavca, velikokrat pa tudi ali glede na osebnostne lastnosti delavec sodi v ˝team˝ in če ustreza z vidika delodajalca določenim pričakovanjem. Hkrati bi naj bil ta institut namenjen delavcem, da se prepričajo ali jim delo ustreza, vendar ima večji pomen za delodajalce. Zakon o delavnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora biti poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. Ni pa nujno, da že sam zaposlitveni oglas določa poskusno dobo (VDSS Pdp 484/2004). Vendar obstaja določba o obvezni objavi prostega delavnega mesta, v kateri se določijo pogoji dela, zato lahko smiselno štejemo poskusno delo kot pogoj in ga vključimo v sam oglas. Prav tako je potrebno upoštevati določbe kolektivne pogodbe, če le ta obstaja. Torej, pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi je treba določiti, da se bo delo opravljalo s poskusno dobo in trajanje poskusne dobe, ki načeloma ne sme presegati 6 mesecev (le v primeru daljše odsotnosti). Določiti pa je potrebno ocenjevalca ali komisijo, ki bo ocenjevala delavca in na koncu podala oceno. Ocenjevanje pa lahko določa tudi kolektivna pogodba, v primeru da ta zavezuje delodajalca.
Poskusno delo se lahko določi tudi za nekoga, ki je že v delovnem razmerju, vendar se njegovo delovno mesto vsebinsko spremeni in pride do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi že med poskusnim delom, minimalni odpovedni rok je 7 dni, lahko pa se sporazumeta drugače. Ta določba je velikokrat napačno razumljena, saj delodajalcu ni treba čakati do konca poskusne dobe, da poda odpoved, če je ocenil, da delavec ni prestal poskusne dobe (potrebno pa je upoštevati namen instituta poskusne dobe, da se lahko poda realna ocena o usposobljenosti). Prav tako je možen dogovor o denarnem povračilu namesto odpovednega roka. Gre za obliko redne odpovedi, kar je velika sprememba glede na določbe prejšnjega zakona. Prav tako lahko delodajalec odpove pogodbo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca in prisilne poravnave. Odpravnina se določa glede na določbe za redno odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Do te situacije pride le v redkih primerih, saj ZDR-1 določa odpravnino v primeru redne odpovedi, če si zaposlen več kot leto dni, poskusno delo pa je lahko maksimalno določeno le za obdobje 6 mesecev. Na tem mestu bi lahko razpravljali, saj je po novem določena odpravnina tudi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, četudi je zaposlitev krajša od enega leta. Smiselno bi lahko bil delavec upravičen do odpravnine le v primeru, da dela že določeno obdobje pri tem delodajalcu. Delodajalec pa zaradi poslovnih razlogov ponudi delavcu novo pogodbo o zaposlitvi (za delo, ki je vsebinsko precej drugačno od prejšnjega) s poskusnim delom, ki ga ta ne opravi uspešno. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da v primeru, če postane zavarovanec(delavec) brezposeln po svoji krivdi ali volji, ne more uveljavljati nadomestila za brezposelnost. Iz te določbe je razvidno, da če delavec sam po svoji volji poda odpoved, ni upravičen do nadomestila. V primeru, da delodajalec poda odpoved, delavcu pripada nadomestilo, če izpolnjuje zavarovalne pogoje iz tega zakona. Vendar je treba opozoriti, da bo nadomestilo pripadalo delavcu - zavarovancu, če bo zavarovalna doba dovolj dolga (osebe nad 30 let - vsaj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih in za osebe mlajše od 30 let vsaj 6 mesecev). V javnem sektorju poskusno delo ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). Predstojnik lahko odloči, da se delovno razmerje sklene pod pogojem, da javni uslužbenec uspešno opravi poskusno delo, razen v primeru, ko je javni uslužbenec predhodno že opravil preizkus usposobljenosti. Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, potrebno pa ga je predvideti v aktu o sistemizaciji delovnih mest, kar je razlika glede na prejšnji ZDR. Poskusno delo se lahko določi tudi v aneksu k pogodbi o zaposlitvi zaradi premestitve na drugo delovno mesto. V primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela se uporabljajo določbe tega zakona o posledicah ugotovitve nesposobnosti. Pred sklenitvijo delovnega razmerja za strokovno-tehnična delovna mesta se lahko opravi tudi predhodni preizkus usposobljenosti. |
|
|